Eponim

Mitološki grški junak Orion je eponim ozvezdja Orion, ki je prikazano tukaj, in s tem posredno tudi vesoljskega plovila Orion.

Eponim je samostalnik, po katerem ali za katerega je nekdo ali nekaj poimenovan. Eponimi se pogosto uporabljajo za časovna obdobja, kraje, inovacije, biološko nomenklaturo, astronomske objekte, umetniška dela in medije ter plemenska imena. Za eponime se uporabljajo različne ortografske konvencije.

Uporaba besede

Izraz eponym(starogrško ἐπόνιμος (a.) dano kot ime, (b.) dajanje imena stvari ali osebi, ἐπί na + ὄνομα, eolsko grško ὄνυμα ime) deluje na več sorodnih načinov, vsi pa temeljijo na eksplicitnem odnosu med imenovanimi ljudmi, kraji ali stvarmi. Eponim se nanaša na osebo, kraj ali stvar, po kateri je nekdo ali nekaj poimenovan; ali na tega nekoga ali nekaj. Takšne stvari imajo eponimno razmerje. Na ta način je Elizabeta I. Angleška eponim elizabetinsko dobo, vendar se elizabetinsko obdobje lahko imenuje tudi eponim Elizabete I. Angleške. Eponimi so lahko poimenovani po stvareh ali krajih, na primer Downing Street 10, stavba, poimenovana po svojem uličnem naslovu. Pridevniki in glagoli so lahko eponimi.

Pridevniki, izpeljani iz besede eponim, so eponimni in eponimski. Ko se Henry Ford imenuje »eponimni ustanovitelj podjetja Ford Motor Company«, imata njegov priimek Ford in ime podjetja za motorna vozila eponimno razmerje. Beseda eponim se lahko nanaša tudi na naslovni lik izmišljenega dela (kot je Rocky Balboa iz filmske serije Rocky), pa tudi na istoimenska dela, poimenovana po svojih ustvarjalcih (kot je album The Doors skupine The Doors).

Walt Disney je ustvaril istoimensko podjetje Walt Disney Company, njegovo ime pa se podobno uporablja tudi v tematskih parkih, kot je Walt Disney World.

Zgodovina

Obdobja so bila pogosto poimenovana po vladarju ali drugi vplivni osebnosti:

• Eden prvih zabeleženih primerov eponimije se je zgodil v 2. tisočletju pred našim štetjem, ko so Asirci vsako leto poimenovali po visokem uradniku (limmu).
• V [[Antična Grčija|antični Grčiji]g je bil istoimenski arhont najvišji magistrat v klasičnih Atenah. Istoimenski arhonti so služili enoletni mandat, ki je nosil ime tega določenega arhonta (npr. leto 594 pr. n. št. je bilo poimenovano po Solonu). Kasnejši zgodovinarji so navedli še en primer eponimije, ko so obdobje Aten v 5. stoletju označili kot Periklejevo dobo po njenem najvplivnejšem državniku Perikleju.
• V ptolemajskem Egiptu je bil glavni duhovnik Ptolemajskega kulta Aleksandra Velikega istoimenski duhovnik, po katerem so bila poimenovana leta.
• Hebrejska Biblija razlaga izvor ljudstev skozi posameznike, ki nosijo njihovo ime. Jakob je bil preimenovan v Izrael (1 Mz 35,9) in njegovi sinovi (ali vnuki) so poimenovali prvotnih 12 izraelskih plemen, medtem ko naj bi bili Edomci (1 Mz 25,30), Moabci in Amonci (1 Mz 19,30–38), Kanaanci (1 Mz 9,20–27) in druga plemena (Kenejci, poimenovani po Kajnu (Kainovo življenje je podrobno opisano v 1 Mz 4,1–16) poimenovani po drugih prvobitnih prednikih, ki so nosili njihovo ime. V večini primerov naj bi izkušnje in vedenje prednika nakazovali značilnosti ljudi, ki so prevzeli njihovo ime.
• V starem Rimu je bil eden od dveh formalnih načinov označevanja leta navedba dveh letnih konzulov, ki sta služila v tem letu. Na primer, leto, ki ga poznamo kot 59 pr. n. št., bi bilo opisano kot »konzulstvo Marka Kalpurnija Bibula in Gaja Julija Cezarja« (čeprav je bilo to leto v šali znano kot »konzulstvo Julija in Cezarja« zaradi nepomembnosti Cezarjevega dvojnika). V času cesarstva so se konzuli menjavali kar na dva meseca, vendar sta le dva konzula na začetku leta posodila svoja imena temu letu.
• V krščanski dobi, ki je bila sama po sebi eponimna, so številna kraljeva gospodinjstva uporabljala eponimno datiranje po letih vladanja. Rimskokatoliška cerkev pa je sčasoma za širšo javnost in kraljevo družino uporabila shemo datiranja Anno Domini – ki temelji na [Jezusovo rojstvo|Jezusovem rojstvu]]. Standard leta vladanja se še vedno uporablja za statute in pravna poročila, objavljena v nekaterih delih Združenega kraljestva in v nekaterih državah Commonwealtha (Anglija je to prakso opustila leta 1963).
• Vladne uprave se lahko imenujejo eponimno, kot sta Kennedyjev Camelot in Nixonova doba.
• Britanski monarhi so postali eponimni po vsem angleško govorečem svetu za časovna obdobja, modo itd. Elizabetinski, jurijanski, viktorijanski in edvardijanski so primeri teh.

Trendi

Politični trendi ali gibanja so pogosto poimenovani po vladnem voditelju. Primeri vključujejo Jacksonovo demokracijo, stalinizem, maoizem, Obamacare in thatcherizem.

Seznam znanih eponimov

• Adam (Biblijski lik – Adamovo jabolko)
• Adonis (grški mitološki lik – adonis (lep, čeden mladenič), adonizem, Adonis, adonis (vrsta skinka), Adonisov pas
• akademija (Akademos grški mitološki lik)
• Aleksander Veliki, grško-makedonski osvajalec – Aleksandrija, İskenderun, Kandahar, aleksandrin, Iskanderkul
• algoritem (Al Hvarizmi, iranski matematik)
• asasin (Assasini, fanatična muslimanska sekta iz 11. stoletja v Perziji)
• atlas (Atlas, titan iz grške mitologije)
• baraba (zloglasni jetnik, ki mu je bilo ime Jezus Baraba Mt 27,16)
• baud (Enota baud je poimenovana po Émilu Baudotu, izumitelju Baudotove kode za telegrafijo, in je predstavljena v skladu s pravili za enote SI.)
• begonija (Michel Bégon, francoski kolonialni uradnik in naravoslovec)
• bigot (Nathaniel Bigot, angleški puritanec in učitelj)
• bojkot (Charles Boycott, irski agent)
• cepelin (grof Ferdinand von Zeppelin, nemški general)
• dagerotipija (Jacques Daguerre, francoski umetnik in kemik)
• dalija (Anders Dahl, švedski botanik)
• decibel (Alexander Graham Bell, ameriški izumitelj)
• dizel (Rudolf Diesel, nemški inženir)
• doberman (Friedrich Louis Dobermann, nemški davčni izterjevalec, ki je pogosto s seboj vodil psa)
• dolomit (Deodat de Dolomieu, francoski geolog)
• favna (Faunus, rimski bog travnikov in gozdov, Favna, boginja plodnosti, oz. Favn, gozdni duh)
• flora (Flora, rimska boginja cvetja in mladosti)
• forzicija (William Forsyth, angleški botanik)
• giljotina (Joseph-Ignace Guillotin, francoski zdravnik)
• goljat (Golijat, biblijski orjak)
• hermafrodit (Hermafrodit, sin Hermesa in Afrodite)
• higiena (Higeja, grška boginja zdravja)
• huligan (Patrick Hooligan, irski razbojnik)
• iris (Iris, grška boginja nedolžnosti)
• kanibal (Canibales, Kolumbovo ime za nekatera ljudožerska plemena)
• kronologija (Kronos, grški bog časa)
• kvizling (Vidkun Quisling, norveški izdajalec)
• makadam (John Loudon McAdam, škotski inženir)
• marmelada (Joao Marmalado, portugalski čuvaj)
• mazohizem (Leopold von Sacher-Masoch, avstrijski pisatelj)
• mentor (Mentor, Odisejev prijatelj)
• narcisa (Narcis, lik iz grške mitologije)
• nestor (Nestor, grški starešina, kralj Pila)
• nikotin (Jean Nicot, francoski diplomat)
• onanija (Onan, biblijski lik)
• pasterizacija (Louis Pasteur, francoski kemik)
• penkalo (Eduard Slavoljub Penkala, hrvaški izumitelj)
• pralina (César de Choiseul, grof Plessis-Praslin, francoski feldmaršal)
• rentgen (Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik)
• sadizem (Donatien Alphonse François de Sade, francoski pisatelj in vojak)
• saksofon (Adolphe Sax, belgijski izumitelj inštrumenta)
• sendvič (John Montagu, grof Sandwich, angleški diplomat)
• silhueta (Étienne de Silhouette, francoski politik)
• spunerizem (William Archibald Spooner, angleški profesor)
• šovinist (Nicholas Chauvin, Napoleonov vojak)
• šrapnel (Henry Shrapnel, angleški strokovnjak za orožje)
• vandal (Vandali, germanski narod)
• vesta (Vesta, rimska boginja ognja)
• vulkan (Vulkan, rimski bog ognja)
• žiletka (King Camp Gillette, ameriški poslovnež)

V eponime lahko spremenimo tudi besede, ki niso del standardnega jezika in se uporabljajo v pogovornem jeziku, kot na primer digitron (kalkulator), kalodont (pasta za zobe), eurokrem (namaz).

Prav tako lahko uporabimo tudi nazive obdobij ali gibanj - Francesco Petrarca-petrarkizem, Ibn Rušd-averoizem, marinizem, Karl Marx- marksizem, Jean Calvin - kalvinizem, Luis de Góngora y Argote - gongorizem, Zaratustra - zaratustrstvo, itd.

Številne merske enote so dobile naziv v čast slavnih znanstvenikov: amper, joule, farad, henry, newton, om, pascal, tesla, vat, weber, simens, coulomb, kelvin, volt, itd.

Tudi mnogi kemični elementi se imenujejo po mestu odkritja ali v čast neki osebi: Ajnštajnij, itd.