Pojdi na vsebino

Trévoux

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Trévoux

Trevôrs (arpitansko)
Občina
Osemkotni stolp gradu
Osemkotni stolp gradu
Grb Trévoux
Grb
Lega Trévoux
Zemljevid
Trévoux se nahaja v Francija
Trévoux
Trévoux
Trévoux se nahaja v Auvergne - Rona - Alpe
Trévoux
Trévoux
Koordinati: 45°56′28″N 4°46′30″E / 45.9411°N 4.775000°E / 45.9411; 4.775000
DržavaFrancija
RegijaAuvergne - Rona - Alpe
DepartmaAin
OkrožjeBourg-en-Bresse
KantonTrévoux
InterkomunalitetaDombes Saône Vallée
Upravljanje
 • Župan (2020–2026) Marc Péchoux[1]
Površina
1
5,71 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2023)[2]
7.013
 • Gostota1.200 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
01427 /01600
Nadmorska višina167–256 m
(povp. 177 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Trévoux (francosko: [tʁevu]; arpitansko Trevôrs [trə.ˈvy]) je naselje in občina v jugovzhodnem departmaju Ain regije Auvergne - Rona - Alpe. Leta 2023 je naselje imelo 7013 prebivalcev.

Je priljubljena destinacija v bližini Lyona, ki leži na strmem levem bregu reke Saône in je znana po svoji utrdbi.

Toponimija

[uredi | uredi kodo]

Ime kraja Trévoux je frankoprovansalskega izvora; morda izhaja iz latinske besede trivium (»tri ceste«) ali pa iz treh voltes (meandrov) reke Saône.

Končni x se ne izgovarja. Pri frankoprovansalskih krajevnih imenih, zapisanih v poslovenjeni (francoski) obliki, se na koncu pojavi x, če je bil naglas na zadnjem zlogu (npr. Chamonix), in z, če je bil naglas na predzadnjem zlogu (npr. La Clusaz).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Leta 843 je Verdunska pogodba razdelila cesarstvo Karla Velikega. Reka Saona je postala meja med Francijo in cesarstvom. Prav zaradi te obmejne lege je Trévoux pridobil poseben politični status.

V 11. stoletju je kraj prešel v posest gospodov Thoire-Villars, od katerih si je pridobil svoboščine. Leta 1402 so ga odkupili Bourboni; postal je prestolnica pokrajine Dombes in imel lastno kovnico denarja.[3] Od takrat dalje je rečna mitnina v Trévouxu postala pomembna, mesto pa je zgradilo grad in obzidje.

30. junija 1417 je lokalni baron izdal odlok, ki je tamkajšnjemu judovskemu prebivalstvu dovoljeval nadaljnje preučevanje Talmuda, kar je bilo v nasprotju z odločitvijo, sprejeto januarja 1417 v Chambéryju, zaradi katere so bile judovske knjige zasežene in sežgane.

Leta 1523 je francoski kralj Franc I. zasegel pokrajino Dombes in v Lyonu ustanovil parlament zanjo. Leta 1560 je območje Dombesa prešlo v roke Bourbonov. Mesto je obogatelo kot prestolnica kneževine Dombes in sedež njenega parlamenta v obdobju med letoma 1697 in 1771. Leta 1603 je bila tam ustanovljena tiskarna; v njej so jezuiti v 18. stoletju (med letoma 1704 in 1771) tiskali Journal de Trévoux in splošni slovar, znan kot Dictionnaire de Trévoux.[3]

Konec 17. stoletja sta dva pomembna suverena kneza – Anne-Marie Louise d'Orléans, vojvodinja Montpensier (znana kot »la Grande Mademoiselle«) in njen naslednik Louis-Auguste de Bourbon, vojvoda Maine – dala postaviti dva spomenika, ki še danes zaznamujeta pokrajino: bolnišnico Montpensier in palačo parlamenta Dombes.

Leta 1762 je bila kneževina Dombes dokončno priključena Franciji. Mesto je bilo do leta 1926 podprefektura departmaja Ain.

Od konca 19. stoletja do petdesetih let 20. stoletja je bil Trévoux svetovna prestolnica proizvodnje umetnih diamantov.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Srednjeveško mestece Trevoux je na jugozahodnem robu departmaja Ain na meji z departmajem Rhône na strmem talnem stožcu, približno 20 kilometrov severno od Lyona na desnem bregu reke Saône, v katero se izliva Formans.

Météo-France je leta 2020 objavil novo podnebno tipologijo za celinsko Francijo, ki občino uvršča v prehodno območje med polcelinskim in gorskim podnebjem ter med podnebni območji »Burgundija/dolina Saône« in »severovzhodni del Centralnega masiva«.[4]

Razvrstitev

[uredi | uredi kodo]

Od 1. januarja 2025 je Trévoux razvrščen kot majhno mesto v okviru nove, sedemstopenjske mreže razvrščanja občin glede na gostoto poselitve, ki jo je leta 2022 določil INSEE.[5]

Občina spada v mestno območje Lyona (t. i. unité urbaine), meddepartmajsko aglomeracijo, znotraj katere ima status primestne občine. Poleg tega je občina del območja vpliva Lyona, in sicer sodi v njegov zunanji pas. To območje, ki zajema 397 občin, je uvrščeno v kategorijo območij s 700.000 ali več prebivalci (brez Pariza).[6]

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Grad

[uredi | uredi kodo]

Ruševine gradu Trévoux, ki segajo v 13. in 14. stoletje, se še danes mogočno dvigajo nad mestom. Ohranjeno je trikotno dvorišče, obdano z obzidjem, ki je sčasoma izgubilo približno četrtino svoje prvotne višine. Na vsakem vogalu dvorišča stoji utrjen stolp. Glavni stolp na zahodu – zgrajen iz lokalnega kamna pierres dorées (apnenec, ki zaradi vsebnosti železovega oksida zlato lesketa) – izvira iz poznega 13. stoletja in ima osemkotni tloris. Severni stolp v obliki podkve in južni okrogli stolp sta nastala med letoma 1350 in 1360. Še danes so vidne sledi obrambnega zidu, ki je nekoč povezoval glavni stolp s starim mestnim jedrom. S koncem srednjega veka je utrdba hitro izgubila svoj strateški pomen in bila le občasno vzdrževana. Hudo je bila poškodovana med protestantskim napadom leta 1563 – v okviru prve verske vojne – in je bila zatem verjetno povsem opuščena. Zapisi kažejo, da je bila utrdba v ruševinah že konec 17. stoletja. V vrtincu francoske revolucije je veljala za simbol starega reda (Ancien Régime) in postala tarča razjarjene množice; leta 1794 so porušili zgornji dve nadstropji glavnega stolpa. Območje je od leta 1913 zavarovan spomenik; zaradi svoje lege obiskovalcem ponuja osupljive panoramske razglede na dolino reke Saône, pokrajino Dombes, regijo Beaujolais in hribovje Monts d’Or – manjši gorski masiv jugozahodno od Lyona.[7]

Parlament

[uredi | uredi kodo]

Stavba Parlement de Dombes v Trévouxu se ponaša z bogato notranjo opremo iz začetka 18. stoletja. Sodišče (parlament) je leta 1523 v Lyonu ustanovil francoski kralj Franc I., leta 1696 pa ga je v Trévoux preselil Louis Auguste de Bourbon, vojvoda Maine. Za gradnjo ustrezne stavbe zunaj mestnega obzidja sta bila zadolžena Claude Cachet de Montézan in njegov sin Benoît. Uradna otvoritev je potekala leta 1703, čeprav se je dokončanje stavbe zavleklo. Med pomembne značilnosti sodijo freske, ki jih je izdelal Pierre Paul Sevin de Tournon, ter okrasni leseni elementi na stenah in stropih. Notranjost sodne dvorane je od leta 1920 zaščiten spomenik, notranjost vhodne avle pa od leta 1991. Stavba je izgubila svojo prvotno funkcijo, ko je Francija leta 1762 priključila regijo Dombes. Danes jo uporabljata lokalno civilno sodišče in davčni urad.

Druge znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
  • Zgodovinska lekarna, znana kot L’apothicairerie de l’hôpital Montpensier, se nahaja v nekdanji bolnišnici Hôtel-Dieu; stavbo je v 17. stoletju dala zgraditi Anne Marie Louise d’Orléans, vojvodinja Montpensier – znana tudi kot »La Grande Mademoiselle«. Notranjost krasijo lesene stenske obloge in zbirka starinskih lekarniških posod.
  • Château de Corcelles je bil leta 1840 preurejen v lovski dvorec in je od leta 1996 zaščiten kot zgodovinski spomenik. Posebne pozornosti je vreden Salon à l’italienne (salon v italijanskem slogu) s slikami z lovskimi motivi.
  • Château de Fétan je bil zgrajen med letoma 1622 in 1623. Od leta 1973 je zaščiten kot zgodovinski spomenik, odlikujejo pa ga impresivni notranji prostori in značilna strešna konstrukcija.
  • Stavba Hôtel du gouverneur des Dombes (Guvernerjeva hiša) danes služi kot sodišče. Kot zgodovinski spomenik je zaščitena od leta 1933, in sicer zaradi svojega glavnega vhoda (vhod za kočije).
  • Hiša Maison Anginieur na ulici Rue du Gouvernement je zaščitena kot zgodovinski spomenik od leta 1933.
  • Hiša Maison Guerrier na ulici Rue du Port je zaščitena kot zgodovinski spomenik od leta 1933.
  • Hiša Maison des Sires de Villars na naslovu Rue du Gouvernement 33 je zaščitena kot zgodovinski spomenik od leta 1991.
  • Stalna razstava v lokalnem turističnem uradu (Office de tourisme Trévoux Saône Vallée) predstavlja obrt vlečenja žice in izdelave vlečnih matric. Trévoux je bil nekoč središče proizvodnje zlate in srebrne žice, ki se je uporabljala v zlatarstvu. Vendar pa so se po priključitvi regije Dombes k Franciji izgubile davčne ugodnosti, povezane s trgovino s plemenitimi kovinami. Kasneje se je mesto specializiralo za izdelavo tako imenovanih filières en diamant (diamantnih vlečnih matric), na področju katerih je Trévoux vse do druge svetovne vojne ohranjal skorajšnji monopol. To orodje se uporablja za izdelavo izjemno natančnih odprtin v vlečni matrici, pri čemer je vrtalna konica običajno izdelana iz posebne jeklene zlitine. Obrtniki so to konico tradicionalno imenovali »diamant« ali »briljant«.[8]
  • Passerelle de Trévoux je majhen viseči most čez reko Saono, ki povezuje Trévoux (v departmaju Ain) s krajem Quincieux (v departmaju Rhône). Danes je 165 metrov dolg most namenjen pešcem in vozilom na dveh kolesih. Odprt je bil 8. maja 1851, za prečkanje pa se je do leta 1889 plačevala cestnina. Leta 1978 je nasprotovanje lokalnega prebivalstva preprečilo načrte za rušenje mostu.[9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Répertoire national des élus: les maires« (v francoščini). data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises. 13. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 28. junija 2020. Pridobljeno 22. novembra 2022.
  2. ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  3. 1 2 Wikivir Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeni: Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Trévoux«. Enciklopedija Britannica (v angleščini). Vol. 27 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 257.
  4. ↑ »Zonages climatiques en France métropolitaine«. pluiesextremes.meteo.fr. Pridobljeno 24. oktobra 2025.
  5. ↑ »La grille communale de densité«. le site de l'Institut national de la statistique et des études économiques. 22. julij 2025. Pridobljeno 22. februarja 2026..
  6. ↑ Marie-Pierre de Bellefon, Pascal Eusebio, Jocelyn Forest, Olivier Pégaz-Blanc et Raymond Warnod (Insee) (21. oktober 2020). »En France, neuf personnes sur dix vivent dans l'aire d'attraction d'une ville«. insee.fr. Pridobljeno 23. junija 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava).
  7. ↑ Château fort de Trévoux auf ladombes.free.fr
  8. ↑ Carl Friedrich Alexander Hartmann: Encyklopädisches Handbuch des Maschinen- und Fabrikenwesens, Bd. 2, S. 399. Carl Wilhelm Leske, Leipzig und Darmstadt, 1838.
  9. ↑ Trévoux na Structurae

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]