Cudillero

Cudillero Cuideiru
Občina
Zastava Grb
Cudillero Lega v Španiji
Koordinati: 43°33′48″N 6°08′45″W
Država	Španija
Avtonomna skupnost	Asturija
comarca	Avilés
Občina	Cudillero
Upravljanje
• Župan	Carlos Valle Ondina (Španska socialistična delavska stranka)
Površina
• Skupno	100,78 km2
Nadm. višina	785 m
Prebivalstvo  (1. januar 2025)
• Skupno	4.867
• Gostota	48 preb./km2
Spletna stran	www.cudillero.es

Ulica v Cudilleru

Cudillero (španska izgovarjava: [kudiˈʝeɾo], asturijsko Cuideiru, asturijska izgovorjava: [kujˈðej.ɾu]) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na severozahodnem delu osrednje Asturije, na obali Kantabrijskega morja, približno 50 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na morje, na jugozahodu na Valdés, na jugu na Salas, na jugovzhodu na Pravio in Muros de Nalón. Ima pomembno ribolovsko pristanišče, ki ga imajo za najlepše v Španiji. Ker je glavna gospodarska panoga še danes ribolov, vzdevek Cudillerčanov pixuetos (pixuteu v asturijščini pomeni ribolov), čeprav prebivalci na zgornjem delu mesta se navadno ukvarjajo s trgovanjem, zato se oni imenujejo caízos. V drugih naseljih občine je glavna panoga kmetijstvo in živinoreja.

Zgodovina

Težko je najti podatke o zgodovini Cudillera, ker se je osmasvojila le v 18. stoletju od občine Pravia. Na območju niso odkrili nobenih prazgodovinskih najdb kot v sosednjih občinah. Odkrili so pa tri gradišča kulture Castro v La Gariti, La Cavoni in Gurionu.

Pristanišče je bilo ustanovljeno v 13. stoletju, ga omenijo listine prvič 1285. V 15. stoletju je nastalo ribolovsko pristanišče in so uredili tudi solno skladišče, ki ga je Pravia takoj izlastila.

Pristanišče se je naprej razvijalo v naslednjih stoletjih, tudi so ga utrjevali, da bi ga učinkovito branijo pred angleškimi napadi.

Borba za samostojnost se je začela v 18. stoletju, vendar se je Cudillero le v 19. stoletju odcepilo popolnoma od Pravie. V 20. stoletju so začeli v različnih stopnjah dopolnjevati pristanišče, ki je bilo dokončano v 80. 20. stoletja. Tudi so izgradili cesto v Galicijo.

1995 je bila v Cudilleru mednarodna Grand Prix dirka.

V 19.-20. stoletju se je veliko ljudi izseljevalo iz občine v Latinsko Ameriko, pozneje v druge evropske države in v razvite asturijske kraje.

Geografija

Površina se deli na tri dele: prvi del je planota na obali z veliki skalami, ki jo razdelijo še zalivi; drugi del so plodne znotranje doline, ki jih prečkajo reke Esquieru, Uncín, Ferrera in Piñera; tretji pa je najjužnejši del, kjer so najvišji vrhovi občine kot Peñas de Cueto (783 m) ali Pico Paradiella (720 m).

V občini zasledimo naravovarstveno zaščiteno šotno močvirje Las Dueñas.

Gospodarstvo

Ribolov ima sedaj manj pomembno vlogo kot prej. Gospodarstvo se temelji predvsem na živinoreji in kmetijstvu, hkrati se začne razcvesti tudi turizem.

Kultura

Skoz občino pelja romarska pot v Santiago de Compostela.

V mestu na obali lahko opazimo mnogo krasnih stavb kot tudi stare stanovanjske hiše. Cudillero ima gotsko kapelo Humilladero in gotsko cerkev Sv. Petra, ki je bila močno poškodovana v španski državljanski vojni.

Meščani imajo v vsakem letu sprevod na obali na dan Svetega Pavla. V zadnjih časih je nastala navada sprevoda Gospe Karmelske, ki jo imajo za zavetnico mornarjev.