Koštabona
Koštabona | |
|---|---|
 | |
  Koštabona Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°28′46.55″N 13°44′12.12″E / 45.4795972°N 13.7367000°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina |  Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 3,52 km2 |
| Nadm. višina | 252,5 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 260 |
| • Gostota | 74 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6274 Šmarje |
| Zemljevidi | |
Koštabona - Vas | |
| Lega | Mestna občina Koper |
| RKD št. | 268 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NKD | 1. avgust 1987 |
Koštabona (it. Costabona) je vas v Slovenski Istri[3], ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Uradni status Koštabone v novejših uradnih pisnih dokumentih je naselje, saj slovenska zakonodaja naselij ne razvršča na mesta, trge in vasi, ne glede na velikost ali tip naselja. [4]
Lega in opis
[uredi | uredi kodo]Koštabona stoji na naravnem pomolu oz. flišnem slemenu nad reko Dragonjo in potokom Supot.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Glede na arheološke najdbe naj bi bilo na tem mestu že prazgodovinsko gradišče. V pozni antiki je bila naselbina strateško pomembna in je kot rimska utrdba Castrum Bonae lahko ščitila trgovsko pot po dolini reke Dragonje. Iz latinskega imena naj bi izhajalo sedanje ime vasi, po ustnem izročilu pa naj bi na mestu cerkve svetega Kozme in Damjana v antiki stal tempelj Bone, rimske boginje plodnosti. Ime »Koštabona«, prav tako pa tudi naselje samo, se v pisnih virih prvič omenja leta 1186, podatek o tem hrani Škofijski arhiv Koper. V vasi živi približno 200 prebivalcev, med letoma 1912 in 1964 pa je v njej delovala tudi osnovna šola. V širši okolici se nahajajo tudi zaselki Kapeli, Hrvatini, Plešivica in Škrline.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]V Koštaboni so tri podružnične cerkve, ki sedaj spadajo pod Župnijo Krkavče[5]:
- cerkev svetih Kozme in Damjana,
- pokopališka cerkev Svetega Andreja, obe zgrajeni v 15. stoletju,
- cerkev blaženega diakona Elija.
Koštabona je lahko tudi izhodiščna točka turistične pešpoti, imenovane Pot vodnih virov, ki poteka v srednjem porečju Dragonje; med sosednimi naselji oz. zaselki: Draga, Strane, Na perilu, Puče, Krkavče, Nova vas in Brače. Nedaleč od Koštabone je slap Supot.
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Vas je danes poznana kot zgled tradicionalne istrske vaške arhitekture, ki je povečini ohranjena in vzdrževana. Tloris vasi je podoben elipsi; iz osrednje vaške ulice so speljani dostopi na posamezna dvorišča.[6]
Praznična Koštabona
[uredi | uredi kodo]Elijevi dnevi v Koštaboni
[uredi | uredi kodo]Vsako leto v Koštaboni potekajo že tradicionalni Elijevi dnevi (v spomin na blaženega diakona Elija iz Koštabone), ki jih družno organizirajo istrsko društvo Helium Diacon Castrum Bonae, Kulturno društvo Alojz Kocjančič, vaška skupnost Koštabona in Župnija Krkavče - podružnica Koštabona. Dnevi so del praznovanja »Praznična Koštabona«, ki obsega tudi druženje »Istra gude eno kanta«, z nastopi različnih skupin in izvajalcev. Sestavni del Elijevih dnevov pa je tudi praznična procesija in bogoslužje v eni od lokalnih podružničnih cerkva, pa tudi počastitev blaženega v koprski stolnici.[7]
Znane osebnosti, povezane s Koštabono
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 268«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (pdf) dne 2. julija 2022. Pridobljeno 15. marca 2022.
- ↑ Kladnik Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 9. COBISS 43138304.
- ↑ »Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper« (PDF). Pridobljeno 15. maja 2017.
- ↑ Kladnik Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 86. COBISS 43138304.
- ↑ »Koštabona - Elijevi dnevi«.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
- Simič Sime, Slobodan; Pucer, Alberto (2001). Slovenska Istra - zaledje. IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana. COBISS 112297984. ISBN 961-90692-4-2.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Mednarodno | |
|---|---|
| Drugo | |
