Pekre
Pekre | |
|---|---|
| Koordinati: 46°32′37.62″N 15°35′30.08″E / 46.5437833°N 15.5916889°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | |
| Površina | |
| • Skupno | 5,1 km2 |
| Nadm. višina | 317,9 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 1.588 |
| • Gostota | 310 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2341 Limbuš |
| Zemljevidi | |
Pekre so naselje mariborskega mestnega območja in ležijo tik ob Mariboru.[2] Nahajajo se ob vznožju Pohorja (na jugu) in mejijo na Limbuš na zahodu, mestno četrt Studence na severu, ter mestno četrt Radvanje na vzhodu.
V Pekrah je leta 2005 živelo približno 2.100 ljudi, 20 let pozneje pa le še okoli 1.500.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naselje Pekre se prvič omenja že leta 1227, drugi najstarejši zapis pa je iz pisma, datirano 19. 2. 1444, ki govori o prodaji vinograda, ki se nahaja v Pekrah pri Mariboru. Pismo je danes žal izgubljeno, Pokrajinski arhiv Maribor hrani fotokopijo prepisa.[3]
V 80. letih 19. stoletja je v Pekrah bila odprta nemška šola Schulvereina.[4]
Vinogradništvo
[uredi | uredi kodo]Nadvojvoda Janez Habsburški je leta 1832 na svoji posesti v zaselku Hrastje ustanovil 'viničarsko šolo', ki je pripomogla dvigu ravni in vrednosti tamkaj pridelanih vin. Ključna oseba za razvoj vinarstva ne le v Pekrah, ampak v celotni Spodnji Štajerski, pa je vinogradniški strokovnjak Anton Puklavec, ki je po trtni suši na Štajerskem strokovno pripomogel pri obnovi vinogradov. Leta 1918 ga je Narodna vlada v Ljubljani določila za vodjo oz. vinarskega ravnatelja samostojnega vinarskega nadzorništva za Spodnjo Štajersko. V tem času je ustanavljal nove trsnice, drevesnice in viničarske šole. Rezultat tega dela je leta 1921 ustanovljena Državna trtna nasada in drevesnici v Pekrah, ki je po šestih letih postala hkrati še izobraževalna ustanova. Nudila je devetmesečne tečaje in bila izjemnega pomena pri razvoju vinogradništva in sadjarstva.[5][6]
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Znamenitost Peker je Pekrska gorca (351 m). Na vrh vodi križev pot opremljen s štirimi kapelicami, na samem vrhu pa stoji manjša cerkvev, imenovana Marijina cerkev, kjer se vsako nedeljo prireja maša. Tukaj se nahaja tudi klasicistična grobnica, zgrajena leta 1840, pomembne mariborske družine Čeligi.[7]
Na južni vzpetini gorce so posajene trte iz katerega izdelujejo vino Pekrčan.
- ostanki skakalnice na Pekrski gorci
- naravni spomenik Kristusov trn
Zgradbe in ustanove
[uredi | uredi kodo]- cerkev sv.Bolfenka na Pohorju
- Meranovo stara viničarska šola, (prva vinogradniška šola na Štajerskem) in nadvojvoda Janez
- Dom kulture Pekre oz. nekdanji DPD Svobode
- Pekrčanka (lesena skulptura)
- Dom obrambne vzgoje Pekre, oz. 710.učni center TO RS oz. danes Izobraževalni center za zaščito in reševanje URSZR - enota Pekre
- dom krajevne požarne varnosti (1890) oz. gasilski dom v Pekrah (118 let)
- vrtec Studenci (podružnica Pekre)
Pomembne osebnosti, povezane s Pekrami
[uredi | uredi kodo]- politik in nekdanji župan Maribora (1850-1861) dr. Otmar Reiser st. (stara Reiserjeva posest na Kordeku),
- ornitolog dr. Otmar Reiser ml.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. aprila 2021. Pridobljeno 11. maja 2021.
- ↑ »Krajevna skupnost Pekre | Mestna občina Maribor«. maribor.si. 23. oktober 2021. Pridobljeno 13. novembra 2025.
- ↑ »Nova šola "nemškega šulvereina" v Pekrah«. Slovenski gospodar. 23. november 1882. str. 369–370. Pridobljeno 12. novembra 2025.
- ↑ Kocutar, Stane (2012). »Od viničarskih tečajev v Pekrah do univerzitetnega študija na Meranovem«. Agricultura (Maribor). str. 1–9. Pridobljeno 12. novembra 2025.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine. Ljubljana: Zveza za tujski promet. 1937. str. 7, 23, 29, 32. COBISS 17618945.
- ↑ »Krajevna skupnost Pekre | Mestna občina Maribor«. maribor.si. 23. oktober 2021. Pridobljeno 13. novembra 2025.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.